Kaj moramo vedeti za pregled nuhalne svetline

Ultrazvočni pregled povprečno traja 15 minut. Izvajamo ga do 11. do 14. tedna nosečnosti glede na plodovo dolžino teme - trtica od 34 do 84 mm. Praktičen napotek za nosečnico, ki se na pregled naroča npr. po telefonu je, da pozna prvi dan svoje zadnje menstruacije ali zaprosi za natančno velikost ploda teme-trtica, ki ga izmeri njen ginekolog pri prvem pregledu v nosečnosti. Plodek povprečno zraste 2mm na dan, zato lahko pri naročanju izberemo najboljši možni čas pregleda. Nosečnice so zaskrbljene ali je preiskava varna za plod. Tako pregled preko trebuha kot skozi nožnico za zarodek po sedaj znanih podatkih ni škodljiv. Nikdar niso dokazali povezave med številom ultrazvočnih pregledov v nosečnosti in zastojem plodove rasti v maternici, pojavom levičarjev ali motnjama pisanja in branja tekom kasnejšega razvoja otroka.

Pomembno je, da ima ginekolog, ki pregled izvrši, mednarodno licenco za merjenje vratne svetline. Pogoji za pridobitev in ohranjanje licence so zelo strogi in vsako leto se vsi ultrazvočni pregledi posameznega zdravnika vrednotijo v nadzornem centru v Londonu. Iz strokovne literature je znano, da bolje opravijo pregled ginekologi, ki imajo največ izkušenj. Samo ginekolog z licenco lahko nosečnici neposredno po pregledu izda izvid z izračunanim tveganjem za napoved kromosomske nepravilnosti ploda. Ultrazvočni aparat, s katerim zdravnik preiskuje nosečnico, mora ustrezati zahtevam pregleda, saj mora zdravnik vratne dele ploda dobro povečati, če želi pravilno izmeriti vratno svetlino in oceniti prisotnost nosne kosti, ki sedaj predstavljata temelj za napoved tveganja kromosomske nepravilnosti. Nosečnica naj ima v času preiskave prazen sečni mehur.

Preiskavo začnemo z ugotavljanjem števila plodov in zaznavo plodovih utripov. Izmerimo natančno dolžino ploda teme-trtica, ki se izraža v milimetrih. Velikost pri pregledu mora ustrezati 11. do 14. tednu nosečnosti. Glede na velikost določimo predvideni dan poroda, ki ga kasneje v nosečnosti ne spreminjamo več. Ugotovimo, ali se trajanje nosečnosti ujema z izgubo menstruacije, z dnevom prenosa zarodka pri postopku umetne oploditve ali pa bo predvideni dan poroda temeljil na ultrazvočni meritvi plodove dolžine v primeru, da je do oploditve prišlo v času, ki se ne ujema z datumom zadnje menstruacije.

Nato ocenimo plodov zgodnji razvoj - morfologijo. Izmerimo velikost in ocenimo obliko glavice. Ogledamo si bodoče možganske strukture. Velike nepravilnosti živčevja odkrijemo že v tem času. Nekatere so povezane s kromosomskimi nepravilnostmi, predvsem trisomijo 13 in triploidijo, nekatere so posledica nerazvitja lobanjske kosti in so nezdružljive z življenjem (acrania). Napake so redke, vendar so vidne in za napoved ocene tveganja pomembne. Hrbtenice s hrbtenjačo kot del živčevja dokončno v tem času še ne moremo oceniti, vendar že lahko ugotovimo večje nepravilnosti ali bolezensko ukrivljenost. Za oceno bodočega razvoja torej ocenimo intrakranialno svetlino. V prsnem košu določimo lego srca, ki naj bi bila na plodovi levi strani. Pri zelo dobrih ultrazvočnih aparatih, ob bogatih izkušnjah zdravnika in ne preveliki telesni teži nosečnice (pri suhih je preglednost boljša) lahko že ocenimo osnovno sestavo srca – štiri votline in izstopišča dveh velikih žil. Vendar natančneje srca v tem času še ne preiskujemo. Ocenimo le utrip srca v minuti, saj so nekatere kromosomske nepravilnosti povezane s prevelikim ali premajhnim srčnim utripom. Ultrazvočno je moč zaznati plodov utrip že pri 5 tednih in pol. Ob dodatnih opozorilnih znakih npr. povečani vratni svetlini več kot 3,5 mm, odsotnosti nosne kosti ali bolezenskem pretoku v plodovem žilju natančno preiščemo plodovo srce okoli 20. tedna nosečnosti, skupno s pediatrom kardiologom, ki je za pregled plodovega srca posebno izkušen. Dokazano je, da je izmerjena povečana vratna svetlina dober napovedni dejavnik ne le za kromosomsko nepravilnost ploda temveč tudi za ugotavljanje srčne napake tako pri zdravih kot kromosomsko drugačnih zarodkih. Zato ima ta pregled pravzaprav dvojni pomen. V trebuščku poiščemo želodec, ki leži pod in na isti strani kot srce. V tem času plod že požira plodovnico. Želodec se tako razpira in posredno ocenimo ali so se prebavila pravilno razvila in ali ležijo v trebušni votlini. Ogledamo si obliko trebušne stene glede na prsno steno. Pod želodcem si natančno pogledamo ali je vstopišče popkovnice v trebušček zaprto. Odprta trebušna stena je običajno znak kromosomske nepravilnosti 18., 13. kromosoma ali triploidije.

Pri pregledu spodnjega dela trebuha najdemo plodov mehur. Ocenimo njegovo prisotnost ter velikost. Četrtina kromosomsko drugačnih plodov ima namreč zmerno povečan mehur. Ob primerni velikosti mehurja in količini plodovnice okrog ploda sklepamo, da se je odvajalni sistem pravilno razvil. 
Nato preiščemo plodove roke in noge. Običajno lahko preštejemo prste na rokah, oceniti pa moramo vse dolge kosti rok in nog. Dolžine kosti ne merimo, le kot zanimivost naj povem, da so dolge okrog 10 mm in da je dolžina stopala približno enaka dolžini stegnenice. Ogledamo si lego udov ter gibanje zarodka. Možno je namreč ugotoviti morebitne živčne okvare hrbtenjače, ki se kažejo z negibnostjo rok ali nog ali nepravilno razvito lego stopal, ki nas opozori na možnost kromosomske nepravilnosti.

Po koncu zgodnje morfologije izmerimo nuhalno svetlino, ocenimo nosno kost, intrakranialno svetlino. Vse meritve vnesemo v izvid in izračunamo tveganje za kromosomske nepravilnosti. 

Več si preberite v brošuri in spodaj v medijskih vsebinah.