Primarij Darija Mateja Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva
O menstruaciji danes govorimo bistveno bolj odkrito kot nekoč, pa vendar jo še vedno spremlja veliko mitov, polresnic in zastarelih prepričanj. Nekatera so skoraj folklorna in se prenašajo iz roda v rod, druga se širijo po družbenih omrežjih, tretja pa dekleta slišijo že zelo zgodaj — doma, v šoli ali med vrstniki. Kot ginekologinja pogosto opažam, da prav zaradi teh napačnih predstav mlada dekleta ali odrasle ženske predolgo prenašajo težave, jih je sram postavljati vprašanja ali pa svojih simptomov sploh ne jemljejo resno. Menstruacija ni nekaj “umazanega”, skrivnostnega ali nepomembnega. Je eden najbolj osnovnih pokazateljev ženskega zdravja. Prav zato je pomembno, da ločimo med miti in dejstvi.
Med menstruacijo ne smeš telovaditi, ker lahko škoduješ telesu.
Mit. Pri številnih ženskah je ravno gibanje tisto, ki pomaga ublažiti menstrualne težave. Zmerna telesna aktivnost lahko zmanjša krče, izboljša razpoloženje in omili občutek napetosti ali utrujenosti. Med gibanjem se sproščajo endorfini, naravne snovi, ki delujejo protibolečinsko in izboljšajo počutje. Zmerna redna telesna aktivnost dokazano ublaži tudi bolečine ob endometriozi, za katero je znano, da posameznico spremljajo bolečine ne samo ob menstruaciji, lahko vsak dan. Psihično počutje po telesnem naporu je vedno izboljšano in tako je tudi dojemanje in sprejemanje težav večje.
Seveda menstruacije ne doživljamo vse enako. Nekatere ženske brez težav odtečejo trening, druge bi v prvih dneh cikla najraje ostale pod odejo. In tudi to je povsem normalno. Telo je v teh dneh smiselno poslušati, ne pa kaznovati. V ambulanti pogosto srečujem mlada dekleta, ki mislijo, da morajo med menstruacijo popolnoma mirovati, ker naj bi s tem “škodovala maternici” ali telesu. To ne drži. Če se ženska dobro počuti, ni nobenega razloga, da ne bi telovadila. A če ugotovi, da ji med bolečo krvavitvijo pomaga topla postelja, dobri stari termofor, mlačno mleko z malo medu, da si lahko dovoli mirovanja, je ravno tako prav. Telesna aktivnost počaka. Ciklus je dolg, nekaj počitka je vedno dobrodošlo.
Sinhronizacija menstruacij med ženskami, ki veliko časa preživijo skupaj, je znanstveno dokazan pojav.
Mit. A obenem najbolj skrivnosten, saj ga je marsikatera od nas skusila kot »resnico«. Ideja, da se menstruacijski cikli žensk, ki živijo ali veliko časa preživijo skupaj, sčasoma uskladijo, je zelo privlačna in marsikatera ženska bo prisegla, da jo je doživela tudi sama. Toda sodobna znanost tega pojava ni uspela potrditi.
Res je, da se cikli občasno prekrivajo, vendar naj bi šlo za naključje. Menstrualni ciklus namreč ni popolnoma natančen mehanizem in se lahko iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Ko več žensk veliko časa preživi skupaj, se bodo njihovi cikli statistično včasih ujeli — in prav te situacije si najbolj zapomnimo.
Med menstruacijo ne moreš zanositi.
Mit. Verjetnost zanositve med menstruacijo sicer je majhna, ni pa nemogoča. Spermiji lahko v ženskih rodilih preživijo več dni. Če ima ženska krajši cikel ali ovulira kmalu po menstruaciji, lahko pride do oploditve tudi po spolnem odnosu med krvavitvijo.
V ambulanti pogosto srečujem mlada dekleta, ki mislijo, da je menstruacija naravna zaščita pred nosečnostjo. Žal to ne drži. Poleg tega vsaka krvavitev še ni prava menstruacija — nekatere ženske imajo v času ovulacije ali hormonskih nihanj krvavitve, ki jih lahko zamenjajo za menstruacijo. Zato menstruacija sama po sebi ni zanesljiva oblika kontracepcije.
Močne menstrualne bolečine so normalen del menstruacije in jih je treba preprosto potrpeti.
Mit. Blago nelagodje ali krči so med menstruacijo pogosti, zelo močne bolečine pa niso nekaj, kar bi morale ženske preprosto sprejeti kot “normalno usodo”. Če bolečine vplivajo na vsakodnevno življenje, povzročajo izostajanje od pouka ali dela, slabosti, omedlevice ali potrebo po večjih količinah protibolečinskih zdravil, je potreben pregled.
V ambulanti pogosto srečujem ženske, ki so leta poslušale, da imajo pač “nizki prag bolečine”. Potem pa se izkaže, da imajo endometriozo ali drugo ginekološko bolezen. Menstruacija ne bi smela pomeniti večdnevnega trpljenja. Ena največjih napak je prav normalizacija bolečine. Osnovna naloga zdravnika pa je zdraviti bolečino, čeprav se včasih zgodi, da dolgo iščemo vzrok. Moj nasvet je, da ne smemo odnehati, da moramo zdravniki narediti vse, da bi našli razlog bolečin. Vendar se mora za zdrav način življenja, predvsem dovolj rednega spanja, kvalitetne hrane z dovolj vlakninami, primerne količine gibanja, izogibanja škodljivim razvadam držati vsako dekle ali ženska, ki ima težave. Slednje je zelo pogosto težje dosegljivo, a pomembno vpliva na manjšanje bolečine.
Uporaba tamponov ali menstrualne skodelice lahko povzroči “izgubo nedolžnosti”.
Mit. “Nedolžnost” ni medicinski pojem in ni povezana s tamponi ali menstrualno skodelico. Himen oziroma deviška kožica je pri vsaki ženski drugačna — pri nekaterih bolj elastična, pri drugih manj, pri nekaterih pa že naravno zelo odprta.
Tampon ali menstrualna skodelica lahko himen nekoliko raztegneta, morda občasno blago natrgata, a to ne pomeni izgube spolne nedotaknjenosti. Ta je povezana s spolno izkušnjo, ne z uporabo higienskih pripomočkov. Žal je okoli tega še vedno veliko sramu in strahu, predvsem pri zelo mladih dekletih. In seveda zaostalega mišljenja ob prvem odnosu, ko naj bi za vsako cena posameznica morala zakrvaveti kot dokaz nedolžnosti. Miti in resnice o vseh tem se zelo razlikujejo med ljudmi različnih verskih pripadnosti ter tudi fantov in deklet, torej glede na spol. Mame sinov bi se morale zavedati svoje moči pri življenjskih popotnicah in pravilno seznaniti svoje sinove, da izberejo bodoče dekle zaradi njenih vrednot in ne vrednosti deviške kožice.
Če menstruacija zamuja ali izostane, je to vedno znak nosečnosti.
Mit. Nosečnost je eden najpogostejših razlogov za izostanek menstruacije, ni pa edini. Menstrualni cikel je zelo občutljiv na stres, hujšanje, intenzivno športno aktivnost, potovanja, hormonske spremembe ali različne bolezni.
V ambulanti srečam mnoge, ki jih en sam zamujeni ciklus popolnoma prestraši. Občasna nerednost je lahko povsem običajna, zlasti v obdobju adolescence, po porodu ali pred menopavzo. Če pa menstruacije pogosto izostajajo ali postanejo izrazito neredne, je to vsekakor znak, da telo potrebuje dodatno pozornost. Načeloma bi morala imeti ženska v letu vsaj 10 menstruacij. Če jih ima manj kot 8, je morda vzrok sindrom policističnih jajčnikov, in te ženske v naši ambulanti zdravimo s holističnim celostnim pristopom. Ne čakajmo, da se ciklus uredi, kadar je zares nereden, poiščimo vzrok pri ginekologu. Še posebej, ko opazimo nekontrolirano naraščanje teže že od 20. leta, povečano poraščenost, akne, imamo tesnobo in smo celo nekaj mesecev brez krvavitve ali brez uspeha poskušamo zanositi.
Hormonska kontracepcija dolgoročno “pokvari” naravni menstrualni cikel ali zmanjša plodnost.
Mit. Sodobna hormonska kontracepcija ne povzroča neplodnosti. Pri večini žensk se po prenehanju uporabe ovulacija in menstrualni ciklus ponovno vzpostavita v nekaj tednih ali mesecih.
Res pa je nekaj drugega: hormonska kontracepcija pogosto “skrije” težave, ki so obstajale že prej — na primer zelo neredne menstruacije ali sindrom policističnih jajčnikov. Ko ženska preneha z uporabo, se zato lahko zdi, da je težavo povzročila kontracepcija, čeprav ni tako. To je najpogostejši mit, za katerega bi želela, da se dokončno razbije.
V ambulanti pogosto srečujem mlade ženske, ki jih je hormonske kontracepcije skoraj strah, ker so prebrale, da bodo “ostale neplodne”. Razumljivo je, da želijo vedeti, kaj vnašajo v svoje telo, pomembno pa je, da informacije temeljijo na znanosti in ne na spletnih mitih.
Pred menstruacijo telo resnično potrebuje več hrane, predvsem sladkorja – to ni samo “psihološka želja”.
Resnica. V drugi polovici menstrualnega cikla hormonske spremembe vplivajo tudi na apetit, razpoloženje in željo po določeni hrani. Pri nekaterih ženskah se nekoliko poveča tudi energijska poraba telesa.
Zato želja po sladkem ni zgolj “pomanjkanje discipline”, kot še vedno slišimo. Telo v tem obdobju dejansko drugače deluje. Seveda večje količine sladkorja pogosto povzročijo še večja nihanja energije in razpoloženja, zato je dobro posegati po bolj uravnoteženih obrokih. Torej: več zaužitega sladkorja prinese samo še večjo željo po sladkem. Topla hrana s primerno količino beljakovin ob vseh dnevnih obrokih, zaužita nesladkana tekočina ter košček črne čokolade za nagrado ali kratek odklop pomagata prebroditi čas do novega ciklusa.
Zelo močne ali zelo dolge menstruacije so lahko znak zdravstvenih težav.
Resnica. Če menstruacija traja več kot sedem dni, je zelo obilna ali vključuje velike krvne strdke, tega ne smemo podcenjevati. Močne krvavitve lahko povzročijo slabokrvnost, kronično utrujenost in pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Vzroki so lahko hormonske motnje, miomi, polipi, endometrioza ali druge bolezni. V ambulanti še vedno srečam posameznice, ki mislijo, da je “normalno”, da med menstruacijo skoraj ne morejo zapustiti doma. Pa ni. Ženske svoje telo pogosto predolgo prenašajo tiho, vendar se ozaveščenost v zadnjih letih močno povečuje. Hormonska nihanja so trenutno zelo moderna, prav vsaka jih ima. Seveda, samo smo ženske, smo lunarne deklice, tako kot plima in oseka, je tudi ciklus valovanje. V primeru, da so motnje med naravnim valovanje prevelike, je potrebno obiskati ginekologa. In seveda upoštevati starost in obdobja, kot so npr, najstništvo, perimenopavzna in menopavzni prehod.
Razpoloženjske spremembe pred menstruacijo (PMS) so pretirane ali predvsem psihološke narave.
Mit. Predmenstrualni sindrom je resničen biološki pojav, povezan s hormonskimi spremembami v menstrualnem ciklu. Pri nekaterih ženskah povzroča blage težave, pri drugih pa izrazite čustvene in telesne simptome — od razdražljivosti, tesnobe in žalosti do nespečnosti, utrujenosti in občutka napetosti.
Še vedno prepogosto slišimo, da si ženske PMS “domišljajo” ali da gre zgolj za pretiravanje. Toda hormonske spremembe dokazano vplivajo tudi na delovanje možganov in živčnega sistema. To ne pomeni, da so ženske manj stabilne ali manj sposobne — pomeni le, da je žensko telo kompleksno in občutljivo na hormonska nihanja.
Ženska se, ko ima menstruacijo, ne sme kopati v jezeru, morju ali bazenu.
Mit. Kopanje med menstruacijo ni nevarno in ne škoduje zdravju. Ženska lahko brez težav plava v morju, jezeru ali bazenu, če se pri tem dobro počuti. Tampon ali menstrualna skodelica omogočata varno in diskretno zaščito tudi med plavanjem.
Ta mit izvira iz časov, ko je bila menstruacija razumljena kot nekaj “nečistega”, skoraj sramotnega. A menstrualna kri ni nič nevarnega ali umazanega. Pravzaprav mnogim ženskam voda in gibanje pomagata sprostiti mišice ter zmanjšati menstrualne krče.
Menstruacija ni bolezen, ampak normalen del ženskega telesa. In prav znanje je tisto, ki ženskam vrača občutek zaupanja v lastno telo. Ko začnemo o menstruaciji govoriti brez sramu, brez mitov in brez pokroviteljstva, naredimo pomemben korak ne le za zdravje žensk, ampak tudi za bolj odprto in zrelo družbo.