Ginekološke preiskave

Pregled

Poteka na ginekološkem stolu, ki je oblikovan tako, da dekle leži na hrbtu, nogi skrči, ju široko razmakne narazen in ju položi na temu položaju primerno oblikovan stol. Pomembno je, da dekle ali ženska pri pregledu ne stiska mišic stegna in zadnje plati, da se s spodnjim delom telesa ne dviguje. Ob teh gibih se namreč skrčijo tudi mišice okrog nožnice in pregled lahko po nepotrebnem postane boleč. Veliko ob tem pomaga medsebojno zaupanje med posameznico in zdravnikom ter ustrezen čas pregleda. Zdravnik lahko prepozna strah ali celo tesnobo in poskuša ustvariti zaupanja vredno okolje, v katerem se lahko ženska sprosti. Zato ne odlašajte s pregledi, a morda poiščite takega ginekologa, ki bo razumel stisko in vas prijazno pregledal.

Ginekolog najprej ugotovi, kakšna je poraščenost, kako je oblikovano zunanje spolovilo (mala, velika sramna ustna, ščegetavček, vhod v sečnico, vhod v nožnico) ter predel okrog zadnjika. Sledi pregled s spekuli (poseben inštrument, ki se vstavi v nožnico). S spekulom ginekolog razširi nožnico in si prikaže celotno steno nožnice in maternični vrat. Z materničnega vratu se odvzame PAP bris (glej članek Pap bris) s posebno oblikovanim lesenim loparčkom. Z njim popraska površino materničnega vratu, nato pa z nežno krtačko odvzame bris iz kanala materničnega vratu. Oboje razmaže na posebno stekelce.

Vabimo vas k ogledu video vsebine Prvi ginekološki pregled

Kolposkopija

Ginekolog lahko pogleda maternični vrat tudi bolj podrobno s posebno napravo – kolposkopom. Kolposkop ima posebne povečevalne leče in svetlobo različnega spektra, za natančen pregled uporabimo povečavo, govorimo o kolposkopiji. Zdravnik vrat namaže s šibko raztopino ocetne kisline, pogleda pod povečavo in opazuje bodisi zdrav videz materničnega vratu ali morda spremembe, ki lahko že pomenijo predrakavo spremenjenost. Kolposkopija se običajno opravi, kadar dobimo izvid brisa, ki kaže spremembe pregledanih celic, ob nejasnih krvavitvah, še posebno pri spolnih odnosih, ob vnetjih in pri operacijah maternična vratu. Preiskavo večkrat opravimo tudi, ko si posameznica zatipa kakšno notranjo spremembo materničnega vratu, ki je običajno pred porodom gladek.

Krvavitev ob pregledu

Pri odvzemu brisa kot ob kolposkopiji nekatere ženske malo zakrvavijo, zato je lahko po ginekološkem pregledu prisotna šibka krvavitev ali krvav oziroma rjav izcedek dan ali dva. Ginekolog po odvzemu odstrani spekul iz nožnice. Sledi palpatorni (tipanje z obema rokama) pregled notranjih spolnih organov (materničnega vratu, maternice, materničnih vezi in jajčnikov z jajcevodi). Preiskavo opravi tako, da uvede kazalec skupaj s sredincem ene roke (včasih le kazalec, če je nožnica ožja) v nožnico, z drugo roko s prsti potipa v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo. Med prste zgornje in spodnje roke zajame maternico in jajčnike in oceni morebitno spremenjenost ali normalno stanje.

Vsekakor je na mestu, da se ob rednem ginekološkem pregledu in odvzemu Pap brisa opravi tudi ultrazvočna preiskava. Marsikatere bolezni se namreč ne more zatipati z rokami, ultrazvok pa  lahko zelo natančno oceni notranja rodila –  maternico in oba jajčnika.

Test PAP – bris materničnega vratu je osnovna preiskava za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu in neinvazivnega raka. Je enostaven in neboleč odvzem brisa celic materničnega ustja (cerviks) pri ginekološkem pregledu. Bris materničnega ustja je sestavni del preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanja raka materničnega vratu. Ginekolog z lesenim loparčkom in krtačko podrsa po površini in vhodu v maternično ustje, da dobi vzorec celic iz njune površine. Odvzete celice nanese na objektno stekelce in jih pripravi za kasnejše obarvanje in pregled v laboratoriju. Odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu se imenuje po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu tudi ” test po Papanicolaouu” ali kratko test PAP.

Zakaj potrebujem test PAP?

S testom PAP pri ženski, ki je lahko tudi brez bolezenskih znakov, odkrijemo predrakave spremembe ali začetne stopnje raka na materničnem vratu in jih lahko tudi uspešno zdravimo. Če prihaja ženska na odvzem brisov redno in se odkrijejo predrakave spremembe, je zdravljenje pravočasno in večinoma brez posledic za nadalnje življenje. S pravočasnimi posegi namreč preprečimo, da bi se rak sploh razvil! Zato je reden ginekološki pregled in odvzem Pap testa na mestu. Večinoma s Pap testom zdravniki potrdimo zdrav materniči vrat in se glede na priporočila odločimo za sledenje na 3 leta.

Priporočljivo je, da se odločite za redni preventivni letni ginekološki pregled z odvzemom Pap testa na 1 leto, ki pa žal s strani zdravstvene zavarovalnice ni krit in ga je potrebno opraviti samoplačniško. V ginekologiji nameč obstaja vrsta bolezni, ki jih odkrijemo samo s pregledom in ultrazvočno preiskavo ob popolnoma normalnem Pap brisu.

V okviru ZORA programa (Državni program Zgodnjega Odkrivanja RAka na materničnem vratu), ki vabi posameznice po vsej Sloveniji na odvzeme brisov pri ginekologih, so natančno opredeljene smernice, na kakšen način in kako pogosto moramo posamezne skupine pregledati. Vsekakor pa je priporočljivo, da se odločite za redni letni ginekološki pregled z odvzemom Pap testa enkrat letno.

 

Kakšen je lahko izvid?

Do nedavnega so citopatologi izvide testa PAP razvrščali v pet razredov: izvid PAP I je pomenil normalne celice v brisu materničnega vratu, izvid PAP II je pomenil, da so celice spremenjene zaradi vnetja ali pa že kažejo blage predrakave spremembe, izvid PAP III, IV ali V pa je pomenil zmerne ali hujše predrakave spremembe.

Prejšnjo razdelitev v pet razredov PAP (od PAP I do PAP V) so zaradi lažje odločitve o tem, kako obravnavati ženske z raznimi spremembami in kdaj pričeti z zdravljenjem, leta 2006 posodobili. Spremembe v brisu, ki jih ugotovijo v laboratoriju, se po novem razvrščajo v dva razreda: v prvem razredu so zdravi- negativni, v drugem pa patološki izvidi.

 

Test PAP tako pove, ali so celice materničnega vratu:

  • normalne (negativen bris A – normalen izvid);
  • spremenjene zaradi vnetja ali drugih, manj pomembnih sprememb (negativen bris B– reaktivne spremembe);
  • spremenjene v razne stopnje predrakavih sprememb (patološki bris C);
    – blage spremembe ploščatih ali žleznih celic;
    – zmerne spremembe ploščatih celic;
    – hujše spremembe ploščatih ali žleznih celic;
    – rakave spremembe ploščatih ali žleznih celic;
  • redko so prisotne tudi druge vrste spremenjenih celic.

Številke, ki so na citološkem izvidu, so v šifre spremenjena imena celičnih sprememb in ne sledijo stopnji patoloških sprememb. Namenjene so izključno računalniški obdelavi. Zato ne povedo, kako hude so spremembe. Ginekolog vam mora pojasniti vrsto celičnih sprememb z besednim opisom in ne s številkami!

 

Kaj pomeni negativni izvid testa PAP?

V Sloveniji je pri okrog 85% žensk, ki hodijo na redne preglede brisov, izvid testa PAP negativen : celice so normalne. Izvid preiskave je ocenjen kot A, normalen. Ponovna kontrola je potrebna čez tri leta (potem, ko sta dva izvida v obdobju enega leta popolnoma normalna).

Prav tako je izvid brisa negativen, če so v njem samo vnetne spremembe. To je Pap B, kjer so opisane reaktivne spremembe. Takh sprememb ima okrog 8% žensk. Ponovna kontrola in morebitno zdravljenje sta potrebna glede na priporočilo ginekologa za vsako posamenico individualno.

 

Kaj pomeni patološki izvid testa PAP?

Če so celice spremenjene, je izvid označen kot patološki. V to skupino sodijo vsi brisi, pri katerih ugotovijo blage, zmerne oziroma hujše celične spremembe. Označimo jih s črko C. Blage spremembe celic zaznamo v okrog 4% vseh brisov, zmerne spremembe pri okrog 2% vseh brisov, hujše pa pri manj kot 1%.

Patološki  Pap izvid ne pomeni, da ima ženska raka!

Ženske s patološkim izvidom brisa materničnega vratu je treba napotiti na ponovni odvzem brisa čez nekaj mesecev, na druge preiskave ali na zdravljenje, če je to potrebno.

 

Kako zanesljiv je test PAP?

Test PAP je za odkrivanje in preprečitev raka na materničnem vratu zanesljiv v 80-90 %. Oceno celic v brisu včasih otežuje ali celo prepreči slab vzorec: zgodi se, da je celic v brisu premalo ali so pomešane z izcedkom ali krvjo. V takšnem primeru boste povabljeni na ponovni pregled. Poleg ponovitve Pap brisa se lahko odvzame poseben bris za odkrivanje prisotnosti visokorizičnih tipov HPV virusov – HPV test ali opravi kolposkopija. Nemogoče je povsem izključiti tudi zmotno oceno ocenjevalca. Program ZORA posveča posebno skrb kakovosti dela ginekologov in izobraževanju ter strokovnemu nadzorovanju delav laboratorijih zato, da bi bile ocene brisov kar najbolj točne.

Kljub negativnemu izvidu testa PAP pa bodite pozorni na kakršne koli spremembe in težave. Če se pojavijo, čim prej obiščete svojega ginekologa.

Vsebina povzeta po: Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA)

Kolposkopija

Ginekolog lahko pogleda maternični vrat tudi bolj podrobno s posebno napravo – kolposkopom. Kolposkop ima posebne povečevalne leče in svetlobo različnega spektra, za natančen pregled uporabimo povečavo, govorimo o kolposkopiji. Zdravnik vrat namaže s šibko raztopino ocetne kisline, pogleda pod povečavo in opazuje bodisi zdrav videz materničnega vratu ali morda spremembe, ki lahko že pomenijo predrakavo spremenjenost.

Kolposkopija se običajno opravi, kadar dobimo izvid brisa, ki kaže različne spremembe pregledanih celic, ob nejasnih krvavitvah, še posebno pri spolnih odnosih, ob vnetjih in pri operacijah maternična vratu. Preiskavo večkrat opravimo tudi, ko si posameznica zatipa kakšno notranjo spremembo materničnega vratu, ki je običajno pred porodom gladek.

Kolposkopija se lahko opravi tudi rutinsko ob vsakem ginekološkem pregledu. Izvid Pap testa in kolposkopija skupaj sta veliko bolj zanesljiva za oceno stanja materničnega vratu. Izvid Pap brisa namreč ni diagnostičen test. To pomeni, da ni 100% zanesljiv.

Poseben bris, ki ga ginekolog po odvzemu rutinskega testa PAP lahko odvzame dodatno, zajame s posebnim brisom tudi nekaj sluzi za test HPV. S testom HPV določimo prisotnost enega ali več možnih genotipov HPV z visokim tveganjem za razvoj predrakavim in rakavih sprememb materničnega vratu. Izvid testa HPV pove ali so prisotni HPV z visokim tveganjem (pozitivni izvid testa HPV) ali le HPV, ki povzročajo nenevarne spremembe, na primer genitalne bradavice (negativni izvid testa HPV). Tako izvemo, ali imamo večje tveganje, da bomo zboleli za rakom na materničnem vratu. Danes poznamo že več kot 200 različnih tipov HPV.

Ginekolog se za to preiskavo lahko odloči v določenih primerih:

  • če je test PAP patološki, saj takrat pozitiven (+) test HPV pomeni večjo verjetnost že prisotnih predrakavih sprememb materničnega vratu (CIN), zato so potrebni pogostejši kontrolni ginekološki pregledi in testi PAP;
  • pri ženskah po zdravljenju predrakavih sprememb (konizacija, LLETZ) zaradi uspešnejšega odkrivanja še vedno prisotnih ali ponovnih predrakavih sprememb.

Kadar je test PAP normalen, test HPV ni potreben. Kadar je test PAP normalen in vseeno dokažemo kužbo s HPV z visokim tveganjem, ukrepanje ni potrebno, saj gre pri 90 % žensk le za prehodno okužbo, ki spontano mine brez kakršnih koli posledic največkrat že v letu dni.

Cepljenje HPV

Cepljenje proti HPV je dodatna možnost za preprečevanje RMV (raka na materničnem vratu). V Sloveniji je najbolj pogosto uporabljano

  • devet-valentno  cepivo za zaščito pred okužbo s HPV 16 in 18 ter genotipoma HPV z nizkim tveganjem 6 in 11;

Cepivo varuje pred dvema najbolj nevarnima tipoma visokorizičnih tipov – HPV 16 in HPV 18, ki povzročata okoli 70 % vseh RMV. Skupna zaščita pred RMV znaša okoli 90 %. Kljub cepljenju je potrebno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi!

Cepljenje se ponudi tako dekletom kot fantom v 6. razredu osnovne šole z dvema odmerkoma.

Več o HPV in cepljenju lahko preberete na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ):

Vsebina povzeta po: Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA)

Letno na svetu za rakom jajčnikov zboli 250.000 žensk, od tega polovica v Evropi. Žal jih okoli 150.000 podleže bolezni, ki vedno začne brez zunanjih znakov, odkrijemo jo večinoma prepozno.

Dokazano je, da manj zbolevajo tiste, ki so večkrat rodile oziroma tiste, ki so dolgotrajne uporabnice kontracepcijskih tabletk. Vsaka ženska, ki ima težave, kot so napenjanje, bolečine v spodnjem delu trebuha ali večanje obsega trebuha, mora takoj na pregled h ginekologu. Posebno morajo biti pozorne ženske, ki imajo v družini ženske sorodnice, obolele za rakom dojk. Raka dojk in jajčnikov sta namreč lahko tudi povezana.

Za zmanjšanje smrtnosti raka na jajčnikih, je ključnega pomena njegovo zgodnje odkrivanje. Zato so priporočljivi preventivni ultrazvočni pregledi enkrat letno.

Kaj lahko storimo same:

  • vzdrževanje normalne telesne teže,
  • hrana, bogata z veliko sadja in zelenjave
  • redni preventivni pregledi,
  • opraviti genetski test Cancerscreen in ugotoviti, kakšno je tveganje, da bomo zbolele zaradi dednega vzroka.

 

Spodaj smo zbrali še nekaj odgovorov na vprašanja, ki jih imajo v zvezi z rakom na jajčnikih naše pacientke.

Ali jajčniki bolijo če imaš raka?

Ne, v začetni fazi jajčniki ne bolijo. Bolečine v jajčnikih lahko občutimo med ovulacijo ali ob vnetju. Običajno prvi znaki raka na jajčnikih nastopijo v fazi, ko je rak že napredoval in povzroča napenjanje v trebuhu, močno bolečino ob pritisku navzdol, zadrževanje vode v trebuhu (krilo postane pretesno) in motnje v odvajanju blata.

Ali se na brisu materničnega vratu lahko vidijo spremembe, ki nakazujejo na raka na jajčnikih?

Ne, bris materničnega vratu nikoli ne odraža stanja jajčnikov. Ponavadi ultrazvočne preiskave ob ginekološkem pregledu in odvzemu brisa materničnega vratu na 3 leta niti ne opravijo.

Ali izostanek menstruacije lahko nakazuje na raka na jajčnikih?

Za izostanek menstruacije je lahko možnih več razlogov: nosečnost, sindrom policističnih jajčnikov, menopavza, stres, pretreniranost, podhranjenost in drugi vzroki. Je pa možno, da se zaradi sprememb na jajčnikih pojavi tudi izostanek menstruacije. Vsekakor je potrebno opraviti ginekološki pregled.

Ali lahko ginekolog med našim obiskom pregleda jajčnike, jih oceni ter izključi začetek raka na jajčnikih?

Med rednim ginekološkim pregledom ginekolog jajčnike pregleda samo na otip. Med takšnim pregledom se sprememb jačnikov ne da otipati. Lahko pa se spremembe opazi pri ultrazvočnem pregledu jajčnikov. Če torej ginekologa prosite, da vaše jajčnike pregleda z ultrazvokom, obstaja velika verjetnost, da bo med takšnim pregledom izločil ali potrdil vse začetne spremembe jajčnikov. Ultrazvočnega pregleda jajčnikov ZZZS ne pokriva, zato ga je potrebno doplačati.

Koliko časa traja, da se rak razvije iz začetne oblike do faze, ki ni več ozdravljiva?

Različne oblike raka napredujejo različno hitro. Večinoma velja, da bi ob vsakoletnem ultrazvočnem pregledu jajčnikov, bolezen odkrili v začetni fazi in bi bilo lahko zato zdravljenje zelo uspešno.

Kako zdravimo raka na jajčnikih?

Običajno se pacientki z operacijo odstranijo vsa rodila, zdravljenje pa se nato nadaljuje s kemoterapijo. Na žalost več kot polovica žensk z rakom na jajčnikih podležejo bolezni, ko se je odkrila prepozno.

Je potrebno preventivno odstraniti jajčnike, če imajo tvoje sorodnice raka na jajčnikih oz. prsih? (kot je to storila Angelina Jolie)

Po natančnem posvetu z okološkim kozilijem in opravljenimi genetskimi preiskavami se zdravniki skupno z bolnico lahko odločijo za odstranitev jajčnikov in dojk tudi pri nas, kadar dokažejo genetske mutacije dednega zapisa. Običajno take bolnice v svojem dednem zapisu nosijo okvarjen gen BRCA1 in BRCA2. To je vzrok, da bolnice lahko zbolijo za rakom jajčnika tudi do 85%.

Moderna tehnologija nam danes omogoča, da lahko genetske predispozicije za razvoj bolezni preverimo z genetskim testom CANCERSCREEN. Je enostaven in zanesljiv genetski test, s katerim lahko preverite tveganje za razvoj dednih rakov na dojki in jajčnikih ter 60 drugih možnih rakavih bolezni.

S testom Cancerscreen zaznavamo mutacije v določenih genih, odgovornih za razvoj dednega raka. Najbolj pomembna za večje tveganje za razvoj te oblike raka sta spremenjena gena BRCA1 in BRCA2. Prepoznanih je 19 dodatnih genov, določenih v najnovejših znanstvenih raziskavah. Prisotna mutacija v kateremkoli od njih tudi poveča tveganje za razvoj dednega raka dojk in jajčnikov.

Kako poteka testiranje

Za analizo je dovolj že vzorec 2ml sline. Vzorec vaše sline pošljemo v laboratorij, kjer izvedejo preiskavo. Rezultati testa pridejo v našo ambulanto, kjer jih skupaj pogledamo in se o njih pogovorimo.

Kaj pomeni, če odkrijemo mutiran gen v vašem vzorcu

V primeru da v vašem vzorcu odkrijemo tako mutacijo, vam je na voljo genetsko svetovanje. Zdravnik bo glede na izvid testa priporočil, kako se boste vodili v bodoče. S tem so možnosti za zgodnje odkrivanje raka veliko boljše. Zaznava prisotnih mutacij je dragocena informacija za vse člane družine, saj so lahko tudi sami nosilci teh sprememb. V primeru, da ima posameznica mutacijo v genu BRCA1, obstaja pri vsakem izmed njenih potomcev 50-odstotna možnost za prisotnost enake spremembe.

Lastnosti Cancerscreen testa

  • Test se izvaja v laboratoriju, akreditiranem po ISO 15189:2012 in ISO 13485:2003, kar zagotavlja zanesljivost vsakega rezultata.
  • Test je preverjen v neodvisni študiji z več kot 1000 udeleženci, s katero so določili natančnost testa višjo od 99%.
  • Rezultati vključujejo podrobne informacije o vsaki odkriti dedni mutaciji in njenem vplivu na tveganje za razvoj rakavih obolenj, ki jih lahko napovemo.
  • V primeru zaznane mutacije je na voljo svetovanje kliničnega genetika.V primeru odkrite mutacije v analiziranem genu se skupno z zdravnikom določi osebni zdravstveni načrt, kako se posameznik vodi v bodoče.
  • Zgodnje odkrivanje rakavih obolenj veča možnosti za uspešno zdravljenje in preživetje.Vsi posredovani podatki preiskovanca so shranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Naročite se na pregled

Izpolni spodnji obrazec in se naroči na termin.

    Ime:

    Email naslov:

    Izberi storitev:

    Sporočilo: