Ko je ženska stara 38. let in več ter moški 40. let in več, z zdravljenjem ne čakamo 12 mesecev, temveč se po 6 mesecih rednih odnosov takoj odločimo za začetek zdravljenja neplodnosti.
V Sloveniji je po strokovnih ocenah vsako leto od 800 do 1000 novih parov, ki se srečajo z nezmožnostjo naravne, spontane zanositve. To približno pomeni 10% vseh parov v reproduktivni dobi- obdobju, ko načrtujemo potomstvo. Še vedno velja, da vzrok neplodnosti nosi v eni tretjini moški, v drugi tretjini ženska, v tretji tretjini sta zaradi neplodnosti prizadeta oba, v 10% vzroka neplodnosti ne moremo pojasniti.
Ženska je pri načrtovanju nosečnosti pomembnejša zaradi naraščajoče starosti, saj hitro usiha delovanje jajčnikov. Vendar nova dognanja kažejo, da sodoben moški zaradi stresa, vpliva okolja, hrane in obolevanj že po 40. letu kaže upad zanositvene sposobnosti, o čemer se bomo morali več odkrito pogovarjati in soočiti.
Glede na znane ugotovitve se sposobnost zanositve pri ženski pomembno zmanjša po 36. oziroma zelo po 38. letu starosti. Zato bi se moral sodoben par, poln lastnih načrtov za kariero, svoje stanovanje ali le slog življenja, pri katerem potiskajo načrte za nosečnost pozno po 30. letu, soočiti tudi z lastno odgovornostjo za izbiro načrtovane nosečnosti: ne čakajmo na odlično urejene gmotne razmere ali dokončan magisterij, saj se z otroci življenje ne konča. Načrtujmo potomce v optimalni dobi, to je od 25. do 32. leta in s tem preprečimo marsikatero razočaranje, ko se končno znajdemo v obdobju veselega načrtovanja, nosečnosti pa ni in ni.
Z neplodnostjo in težavami pri zanositvi se domnevno sreča vsak šesti do sedmi par. Pri približno tretjini primerov je vzrok za nezmožnost zanositve pri ženski, v drugi tretjini pri moškem, v tretji tretjini pa pri obeh. Pogosto vzroka ni mogoče odkriti.
Večini parov uspe zanositi v prvih šestih mesecih rednih spolnih odnosov, ki jih opredelimo kot trikrat tedensko intimnost.Po dvanajstih mesecih zanosi približno 85 odstotkov parov. Če po enem letu ne pride do zanositve, se je potrebno pogovoriti s svojim izbranim ginekologom. Pogovor in pregled zagotovo potrebuje ženska tudi, če namerava zanositi, a zadnjih šest mesecev ni imela redne menstruacije, če ima že od nekdaj težave z nerednim, bolečim mesečnim perilom, ima dokazano nepravilnost maternične votline, boleha za kroničnimi ali avtoimunimi boleznimi.
Pregled pri moškem zajema splošni fizični pregled skupaj s pregledom genitalij, anamnezo o zdravstvenem stanju, prebolelih in trenutnih boleznih, spolnih navadah in semensko analizo.
Spermiogram je laboratorijska preiskava, ko pregledajo semensko tekočino, ocenijo število in gibljivost semenčic ter druge pomanjkljivosti kot npr.oblika spermijev. Hormonsko testiranje določi raven moškega spolnega hormona testosterona in drugih hormonov, ki bi lahko bili tudi odgovorni za neplodnost moškega. Ultrazvočna preiskava mod lahko odkrije nepravilnosti kot je hidrokela ali druge urološke nepravilnosti.
Moška neplodnost se dokaže s slabo kvaliteto semena pri analizi – spermiogramu. Semenčic je lahko premalo, so nepravilnih oblik ali so slabo gibljive. Približno v treh četrtinah primerov povzročajo neplodnost pri moškem vnetja ali povnetne posledice, poškodbe, genetske motnje, motnje v spuščanju moda, posledice operativnih posegov in nekatera vrsta zdravljenja pri rakavih obolenjih, na primer seminomih. V četrtini primerov vzroka ne najdejo. Med pogostejšimi vzroki za neplodnost pri moškem je varikokela, povečan venski pletež nad modom, ki povzroči zastajanje venske krvi mod. Zaradi višje temperature mod se tako semenčice ne razvijajo pravilno. Operativno zdravljenje je uspešno. Kadar je vzrok za neplodnost nepravilno delovanje hormonov, poskušajo endokrinologi nadomestiti nepravilno delujoče ali manjkajoče hormone z zdravili in tako zagotoviti normalni razvoj semenčic. Kadar se semenčice normalno razvijajo, a se zaradi ovire na izvodilih ne izločijo, jih običajno odvzamejo iz mod in opravijo umetno oploditev v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
Ko v specialistični ambulanti za neplodnost pričnejo z zdravljenjem neplodnega para, je priporočljivo, da prideta oba partnerja. Tako ju lažje seznanijo z načrtovanim potekom odkrivanja in zdravljenja neplodnosti.
Pri ženski moramo poznati splošno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, uživanje zdravil, ki bi lahko vplivale na plodnost, morebitne prirojene nepravilnosti maternice. Med osnovne preiskave za ugotavljanje vzroka neplodnosti spada opazovanje in beleženje menstrualnega ciklusa z merjenjem rektalne temperature. Tako ugotavljamo, če je prisotna ovulacija. S krvnimi analizami krvi ugotavljamo vrednosti spolnih hormonov, ki so potrebni za normalne ovulatorne cikluse in posledično možnost zanositve, ugotavljanje morebitne prezgodnje menopavze in usihanja ovarijske rezerve. Hormoni tudi lahko nakazujejo najpogostejšo motnjo, ki je vzrok neplodnosti, policistično ovarijsko bolezen, prolaktinemijo ali motnje v delovanju ščitnice, ki je pogost vzrok nezmožnosti naravne zanositve.
Ultrazvočni ginekološki pregled lahko pokaže spremembe na jajčnikih ali maternici.
Še posebno dobro lahko ocenimo maternično votlino s tridimenzionalnim pregledom v notranjost, kjer so lahko pristne nepravilnosti, kot je na primer obokana maternica, pregrajena, eno ali dvoroga ter dvojna maternica, miomi ali nepravilnosti maternične sluznice, na primer polipi. Jajčniki lahko kažejo tipično sliko neovulacije z majhnimi folikli pri policistični motnji ali endometriomov – čokoladnih cist, ki predstavljajo staro kri in so značilni za endometriozo, ki je pogost vzrok neplodnosti pri ženski. Raziskave so pokazale, da se pri velikem odstotku neplodnih žensk pojavlja tudi endometrioza, a po drugi strani jih polovica kljub tej bolezni nima težav z neplodnostjo. Pri endometriozi se maternična sluznica razrašča tudi izven maternične votline: na jajčnikih, mehurju, celo črevesju in drugje v mali medenici. Tudi to maternično razraščeno tkivo se odziva na hormonske spremembe, krvavi, dela ciste in se brazgotini. V jacevodu se lahko opazi svež ali star vnetni proces, ki se spremeni v bolezensko razširjen, z gnojno tekočino ali vodo napolnjenim jajcevodom, ki seveda ni prehoden. Vnetnih sprememb okolice notranjih rodil in posledičnih zarastlin ali točkaste endometrioze ultrazvočna preiskava ne more pokazati. Preiskave se nadaljujejo po potrebi z radiološko preiskavo rodil – histerosalpingografijo, pri kateri ugotavljajo nepravilnosti maternice, jajcevodov in prehodnost le teh. Moderna, nova preiskava je ultrazočna ocena prehodnosti jajcevodov s kontrastom.
Zadnja stopnja sta kirurški preiskavi, histersalpingoskopija, pregled notranjosti maternice, ki se opravi skozi nožnico v splošni anesteziji ter laparoskopija, ki nam odkrije pogled v malo medenico. Pri njej ocenijo natančno stanje notranjih rodil, endometrioze, starih zarastlin ali nepravilnosti zunanje strani maternice. V času operacije se vedno preveri tudi prehodnost jajcevodov.
Zdravljenje neplodnosti je odvisno od vzroka, trajanja neplodnosti, starosti partnerjev in drugih dejavnikov. Nekaterih vzrokov ni mogoče odpraviti, je pa veliko takšnih, ki so popolnoma odpravljivi.
V program oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) napotijo strokovnjaki pare takrat, ko druge vrste zdravljenja neplodnosti niso bile uspešne ali pa niso mogoče. Najpogostejši od teh postopkov je ‘IVF’ – in vitro fertilization. Pri tem postopku ženski po hormonski predpripravi odvzamejo zrelo jajčece in ga prenesejo v gojiščne medije, kjer ga oplodijo z odvzeitim moškim semenom. Od tri do pet dni po uspešni oploditvi v laboratoriju oplojeno jajčece vstavijo ženski v maternico. OBMP je idealen v primeru, če ima ženska neprehodna jajcevoda, pri motnjah ovulacije, v primeru nepojasnjenega vzroka neplodnosti in pri dokazani moški neplodnosti.
Postopki OBMP in njihov rezultat specialistov ginekologov v Sloveniji spada med najbolj odmevne, saj se uspešnost in visok delež živorojenih otrok glede na posamezen ciklus ženske lahko primerja z najboljšimi državami Evropske unije.
Želiš na posvet z nami?
Izpolni spodnji obrazec in se naroči na termin.