Znanje, intimnost, vrhunska ginekološka oprema in ultrazvočna aparatura sta zaščitni znak DC Strah. Primarij Darija Strah je specializacijo iz ginekologije in porodništa opravila na Ginekološki kliniki v Ljubljani ter na King’s College Hospital School v Londonu. Prav izobraževanje v tujini pod pokroviteljstvom utemeljitelja nuhalne svetline in vede Fetala medicina profesorja Kyprosa Nicolaidesa je naši zdravnici postalo najboljša življenjska popotnica s področja ginekologije in porodništva. Na področju NIPT-neinvazivnega presejalnega testiranja (Nifty test in ostali) je primarij Strah opravila prvo slovensko raziskavo, pregledni članek in soorganizirala dva simpozija z mednarodno udeležbo DNA testiranja v nosečnosti in ginekologiji. Zaslužna je za uvedbo neizvazivnega odkrivanja Downovega sindroma, ki ga lahko odkrijemo le z eno epruveto krvi nosečnice. Je med prvimi ginekologinjami, ki so začele opravljati 3D/4D preiskave ploda, jajčnikov in maternice. Zagovarja holistični pristop vodenja nosečnosti in napredne tehnološke diagnostične in preiskovalne možnosti v medicini.
Vse preiskave v nosečnosti po posameznih tednih ter opis vodenja nosečnice smo zbrali v poglavju Ginekološki pregledi v nosečnosti. Vabljeni k ogledu.
Prehrana nosečnice je eden od ključnih dejavnikov za normalen razvoj otroka v maternici. Bodoča mati naj zato poskrbi za zadostno količino užitih vitaminov in mineralov, beljakovin, primernih ogljikovih hidratov, vlaknin in esencialnih maščobnih kislin. V začetku naj je normalne obroke, proti koncu pa raje večkrat po malo. Izogiba naj se dietam, kofeinu, alkoholnim pijačam in cigaretam. Pomembno je tudi gibanje na svežem zraku.
Med nosečnostjo poteka pospešen prenos preko posteljice in popkovnice v plod. Za nosečnico je zato izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečani potrebi po hranilih za oba. Organizem nosečnice že od začetka burno reagira na nosečnost z izločanjem nosečniških hormonov. Potrebna so velika prilagajanja, da telo zarodek nahrani in oskrbi s kisikom: dojke se spreminjajo, da bodo sposobne za dojenje, maternica raste iz meseca v mesec, po žilah se preteka večja količina krvi, srce se mora povečati za povečano delo, ki ga mora opraviti, telesne zaloge maščobe se prerazporedijo, da bodo na voljo za kasnejši čas dojenja.
Nosečnica ne sme jesti za dva
Že dolgo velja, da nosečnica ne potrebuje dvojne količine živil, temveč naj ji bo vodilo pri prehrani izbira kakovostnih živil. Hranilne snovi iz materine krvi prehajajo preko posteljice v plod. Otročiček sicer je skupaj z materjo, vendar bodoča mati ne sme jesti za dva. Potrebe po energiji se v prvih treh mesecih nosečnosti komaj kaj povečajo, od prvega dne pa velja, da bodoča mati potrebuje veliko več nekaterih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih. Upoštevanje teh navidezno nasprotujočih si priporočil je uspešno, če pri izbiri dajemo prednost živilom, ki imajo sicer malo energije, a veliko hranilnih snovi. To so sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki in posneti mlečni izdelki.«
Ritem hranjenja nosečnice
Priporočljivi so manjši obroki hrane, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez cel dan. Pet do šest obrokov na dan zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se na ta način izognemo pretiranim občutkom sitosti. Vsak dan zaužijte polnovreden zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke. V prvih treh mesecih nosečnosti so potrebe po energiji praktično nespremenjene. V naslednjih mesecih se potrebe povečajo v povprečju le za 200 do 300 kcal na dan, vzporedno z napredujočo nosečnostjo se zmanjšuje tudi telesna aktivnost.
Potrebe po hranilih
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati. Najdemo jih v polnozrnatih izdelkih, bogatih s prehranskimi vlakninami, ki preprečujejo oz. lajšajo zaprtost, ki pogosto spremlja nosečnost. Prehranske vlaknine vežejo v črevesju zelo veliko vode, zato je zelo pomembno, da spijete na dan najmanj 1.5 l tekočine.
Beljakovine so sestavni deli celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. V prvih treh mesecih potrebujejo nosečnice dodatnih 5 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 17 g (1,3 g na kg telesne teže). Na primer: 60 kg težka nosečnica potrebuje v prvi tretjini nosečnosti 65 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 78 g. Polovico beljakovin naj bi dobila iz živil živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki), drugo polovico pa iz živil rastlinskega izvora (polnozrnata žita, stročnice in krompir).
Potrebe po maščobah se med nosečnostjo ne povečajo in naj prispevajo do 30 % dnevnega vnosa energije. Čezmerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izrednega pomena je ustrezna sestava maščob. Prevladujejo naj olja rastlinskega izvora. Oljčno olje vsebuje veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob.
Omega-3 maščobne kisline
Večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot maščobne kisline omega 3, so zelo pomembne za razvoj dojenčka pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje bodoče matere. V razvijajočih se membransko bogatih tkivih, možganih in očesni mrežnici, se pred rojstvom in po njem kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj. Nahajajo se predvsem v morskih ribah. Za nosečnice je pomembno, da jih jedo vsaj enkrat do dvakrat na teden. Tuna iz konzerve ni primerna, odsvetujejo tudi meso mečarice in morskega psa. V maščobah živalskega izvora je veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov raje izberite izdelke z manj maščobe. Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki so predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu. Omenjena živila so primerna le občasno.
Vitamini in minerali
Potrebe po vitaminih, mineralih in elementih v sledovih se v nosečnosti bistveno povečajo, celo v veliko večjem obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. To so tista živila, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil. Takšna so na primer zelenjava, sadje, krompir in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. V prehrani sicer niso potrebna, a so dovoljena, ker jih imajo nosečnice rade. Od začetka nosečnosti dalje potrebujejo ženske tudi več joda in železa. Železo je nujno potrebno za ohranjanje dobre krvi nosečnice in zarodka. Jod sodeluje pri uravnavanju rasti, izgradnji kosi in razvoju možganov.
Folna kislina je najpomembnejši vitamin prvega obdobja nosečnosti. Spada v družino B vitaminov in je pomembna za izgradnjo in delitev celic, za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje, in za zdravje bodoče matere in otroka. V prvih 28-ih dneh po oploditvi se namreč pri plodu začne zapirati nevralna cev, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Zadosten vnos folne kisline za 50 do 70 % zmanjša tveganje, da bi se zaprla nepravilno. Zaradi vseh omenjenih razlogov so potrebe po folni kislini v celotni nosečnosti povečane kar za 50 %. Pomanjkanje folne kisline lahko vodi v tako imenovane prirojene okvare nevralne cevi pri otroku oziroma do nepopolne zraščene hrbtenice. Po strokovnih priporočilih je optimalen vnos folne kisline v nosečnosti za okoli 50% večji kot pri ženskah izven nosečnosti, torej okli 0,6 mg na dan. Ker je to količino težko doseči samo z uživanjem živil, bogatih s folno kislino, je priporočljivo uživanje folne kisline v obliki tablet. Glavni viri folne kisline v hrani so paradižnik, zelje, špinača, kumarice, pomaranče, grozdje, polnozrnati kruh, krompir, nekateri siri in jajca, med živili živalskega izvora pa jetra, vendar jih med nosečnostjo odsvetujemo zaradi prevelike vsebnosti vitamina A in težkih kovin. Folna kislina je zelo občutljiva na toploto, svetlobo in kisik, zato pazite na pravilno pripravo in včasih zelenjavo raje zaužijte presno ali pripravljeno v solati.
Vitamin B6: Zaradi povečanega vnosa beljakovin se za 60 % povečajo potrebe po tem vitaminu. Najdemo ga predvsem v polnozrnatih izdelkih, pšeničnih kalčkih, mleku, pivskem kvasu, morskih ribah, še posebej v lososu, perutnini, svinjini, krompirju in nekateri zelenjavi.
Vitamin A: Čeprav se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa pri uživanju betakarotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da bi se kopičil v telesu. Betakaroten se nahaja predvsem v rumeno-oranžni zelenjavi, zlasti v korenčku.
Kalcij je potreben za razvoj kosti otroka. Če ga nosečnica ne zaužije dovolj, ga telo črpa iz njenih kosti. To se lahko čez čas razvije v osteoporozo. Od konca 3. meseca nosečnosti dalje se potrebe po kalciju povečajo za 20 %, s 1000 na 1200 mg na dan, zato je zelo pomembno uživanje mleka (0,5 l mleka vsebuje 600 mg kalcija) in mlečnih izdelkov. Med živili rastlinskega izvora imajo veliko kalcija brokoli, koromač in ohrovt.
Železo: Med nosečnostjo se potrebe po železu podvojijo. Telo se na povečane potrebe prilagodi tako, da železo črpa iz zalog in ga učinkoviteje absorbira iz hrane. V nosečnosti se lahko koncentracija železa v krvi zmanjša, pomembno pa je, da ne pade pod kritično mejo. To lahko večinoma preprečimo z ustrezno prehrano ali jemanje železovih pripravkov, vendar ne brez priporočila zdravnika. Železo se nahaja v mesu, ribah, jajčnem rumenjaku, polnozrnatih žitih in stročnicah. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora. Absorpcijo lahko izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. pitje pomarančnega soka, obstajajo pa tudi živila, ki jo zmanjšujejo, na primer špinača, rabarbara, soja, pravi čaj, kava in kokakola.
Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Zaradi povečanega izločanja joda s sečem, se potrebe po jodu povečajo. Za pokrivanje potreb ne zadostuje le uporaba jodirane soli, temveč je treba vsaj dvakrat na teden jesti tudi morske ribe.
V obeh tabelah (glej tabeli 1 in 2) so predlogi glede uživanja živil, s katerimi pokrijemo osnovne potrebe po energiji, hranilih in tekočini, ter trije predlogi za dodatni vnos živil v nosečnosti. Osnovne potrebe obsegajo priporočena in dovoljena živila. Slednja v prehrani niso potrebna, a so dovoljena, ker jih nosečnice rade uživajo.
Pomoč pri prevelikem apetitu
V četrtem mesecu nosečnice običajno nastopi povečan apetit, vendar so v resnici energijske potrebe v tem mesecu povečane le za okoli 250 kalorij na dan. Ta vrednost velja tudi za nosečnice, ki so noseče z dvojčki. Dodatno torej lahko pojemo kalorično enako kosu polnozrnatega kruha s sirom, eni enoti krompirja ali dvema enoti sadja oz. zelenjave. Pri tem velja, da ima kakovost prednost pred količino. Za ljudi so posebej pomembne beljakovine živalskega izvora, ki imajo podobno sestavo telesnih beljakovin, žal pa vsebujejo tudi nezaželene spremljevalne snovi kot so nasičene maščobne kisline in holesterol. Ribe so zato, kot alternativa mesu, odličen in lahko prebavljiv vir beljakovin. Vegetarijanke, tudi tiste občasne, lahko zelo povečajo kakovost beljakovin rastlinskega izvora s kombiniranjem različnih beljakovinskih živil. Posebno ugoden dopolnilni učinek imajo kombinacije krompirja z mlekom ali jajci, na primer krompirjev pire, žita z mlekom, sirova štručka, kosmiči z mlekom ali jogurtom, mlečni riž, zdrobova kaša, testenine s sirom ter žita s stročnicami kot fižolova enolončnica s cmoki ali kruhom. Zaradi povečane presnove beljakovin se zvečajo tudi potrebe po vitaminu B6, ki igra pomembno vlogo v tem procesu.
Škodljive razvade
Po popkovini dobiva nerojeni otrok od matere življenjsko pomembna hranila in kisik, enako seveda tudi snovi, ki so škodljive. Najbolje je, da se nosečnica izogiba alkoholu, nikotinu ter nekaterim zdravilom. Glede slednjega je vedno potreben posvet z zdravnikom, ki predpiše ustrezna zdravila, ki so v nosečnosti dovoljena, ali pa je potrebno njihov vnos močno omejiti. Na primer kavo, čaj in kakav – priporočljivi sta največ dve skodelici na dan. Dokazano je, da kronično uživanje alkohola povzroča resne prirojene okvare otroka, zastoj rasti in poškodbe možganovine. Mejne vrednosti vnosa alkohola, do katere ta zagotovo ne bi škodoval, ni mogoče postaviti, zato naj se mu ženske predvsem v prvih treh mesecih raje povsem odpovedo. Tudi v navidezno neškodljivih pijačah, kot so energetski napitki, se lahko skrivajo znatne količine alkohola. Ker organi nerojenega otroka še niso zreli in encimi, ki so potrebni za razgradnjo alkohola, še niso aktivni, je dete polno izpostavljeno škodljivemu delovanju alkohola.
Zaprtje, slaba prebava
Ker rastoča maternica pritiska na debelo črevo, se peristaltika upočasni. Seveda je pomembno tudi zaradi progesterona upočasnjeno hormonsko premikanje črevesa, ki vodi v zaprtost. Pri mnogih ženskah obstaja strah, da bodo z močnejšim pritiskanjem na stranišču sprožile porod.
Vetrovi, napenjanje
Zelo pomembno je, da si vzamete čas za obrok. Hrano dobro prežvečite. Uživajte negazirane pijače, najbolje vodo. Popijte nekaj skodelic janeževega čaja, hrano si začinite s kumino ali šetrajem. Zelena solata, korenček, bučke, paradižnik, koromač tvorijo manj plinov v črevesju. Uživajte polnozrnat kruh iz fino mlete polnozrnate moke.
Hrana za urejeno prebavo
Zelenjava, polnozrnati kruh in sadje zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin ustvarjajo pogoje za urejeno prehrano. Vsak dan popijmo vsaj pet kozarcev tekočine, po možnosti brez energijske vrednosti, pa čeprav vas bo potem še bolj tiščalo na vodo, a to ni nič hudega. Fermentirani mlečni izdelki kot so jogurt, pinjenec ali kislo mleko prav tako ugodno vplivajo na črevesje. Kadar postane prebava neurejena, odvajanje blata pa boleče in redkeje kot trikrat na teden, si lahko pomagate s suhimi slivami ali namočenim lanenim semenom. Ni dobro takoj poseči po odvajalnih sredstvih in čajih. Za urejeno prebavo zelo pomaga tudi redno gibanje.
Sladek prekršek
Mnoge ženske čutijo v nosečnosti še posebno željo po sladkem in se mu tudi lažje vdajajo, ker menijo, da jim ni potrebno paziti na telesno težo. Dovoljeno je, da tu in tam z užitkom pojeste majhno količino najljubših sladkarij. Še bolje pa je, da poskusite združiti prijetno s koristnim in takrat, ko imate željo po sladkem, posezite po svežem ali suhem sadju, po sadnem ali desertnem jogurtu.
Obroki v napredovali nosečnosti
V tretjem trimesečju postane dnevno načrtovanje obrokov vedno bolj pomembno. Več majhnih prigrizkov, porazdeljenih preko dneva, ne poskrbi le za stalno oskrbo s hranilnimi snovmi, temveč razbremeni materina prebavila, ki so zaradi stiske s prostorom zelo utesnjena. Kadar je mogoče, naj bo zgodaj zjutraj na jedilniku izdaten zajtrk, sestavljen iz žita, mleka in sadja. Hranilen vmesni obrok ščiti, da do kosila ne pride do grozečega padca krvnega sladkorja. Idealno se obnesejo sveže sadje, kruh, sadni jogurt ali kak drug mlečni izdelek. Kosilo je priporočljivo v obliki toplega obroka. Tako poskrbi za raznolik doprinos hranilnih snovi zaradi večje pestrosti živil. Tople jedi so lahko na jedilniku tudi ob večerih. Odlični so obroki z veliko zelenjave, solatni krožniki in žitne jedi. Čas med kosilom in večerjo je najbolje premostiti z dvema majhnima prigrizkoma, najbolje s sadjem, svežo zelenjavo, suhim sadjem ali s polnozrnatimi piškoti.
Hrana za možgane
Zaradi naglega razvoja otrokovih možganov je čedalje pomembnejši zadostni vnos omega-3 maščobnih kislin. Te maščobe so nepogrešljive za zorenje možganov, osrednje živčnega sistema in očesne mrežnice. V drugi polovici nosečnosti se namreč teža otrokovih možganov poveča kar za petkrat. Te pomembne maščobe se v večjih količinah nahajajo zlasti v ribah kot so losos, slanik in skuša. V jedilnik jih je priporočljivo vključiti vsaj do dvakrat na teden. Viri omega-3 maščobnih kislin so še laneno olje in seme, orehovo, repično in sojino olje.
Izogibajmo se:
- Strogi vegetarijanski prehrani.
- Shujševalnim dietam.
- Alkoholnim pijačam.
- Kofeinu, ki je v kavi, pravem čaju, kokakoli, kakavu in energijskih napitkih; dovoljeni sta največ 2 skodelici kave na dan.
- Aktivnemu in pasivnemu kajenju.
- Hrani ali okolju s težkimi kovinami (jetrom, školjkam iz onesnaženega morja,velikim ribam ter cigaretnemu dimu).
- Zdravilom, razen tistih, ki jih predpiše zdravnik.
- Pomanjkljivi higieni živil in kuhinje (redno si umivajte roke, sadje in zelenjavo dobro operite, preden jo pojeste, skrbno pomivajte posodo in kuhinjske pulte, pogosto zamenjajte kuhinjske krpe).
- Hišne živali ne spadajo v kuhinjo (nevarnost toksoplazmoze, vročica mačje opraskanine).
- Pomanjkljivi toplotni obdelavi živil. Zaradi nevarnosti mikrobioloških okužb ni dovoljeno uživati surovega neprekuhanega mleka, mesa in jajc (npr. majoneze).
Večina nosečnic ima lahko spolne odnose s svojim partnerjem, saj je spolnost osrečujoča in varna oblika sprostitve. Pri nekaterih ženskah je nosečnost čas povečane želje po spolnosti, spet druge si spolnosti ne želijo in jim poželenje upade.
Je spolnost med nosečnostjo varna?
Mnoge nosečnice se bojijo, da bi se lahko plod med spolnim odnosom poškodoval ali trpel,vendar so ti strahovi povsem neutemeljeni. Plod je dobro zaščiten s plodovnico in ovoji, v katerih leži v maternici, obdaja ga voda, ki blaži tresljaje, močne sunkovite gibe ter gibanje nosečnice. Edina izjema so rizične nosečnosti, nosečnosti z visokim tveganjem za splav ali prezgodnji porod -v tem primeru vam bo zdravnik povedal, ali se morate spolnosti popolnoma odreči. Stroka še vedno meni, da je nekaj tednov pred porodom tudi obdobje, ko se spolnost konča, da ne bi ob porodu prišlo do nepotrebnih zapletov kot so vnetja nožnice.
Je spolnost med nosečnostjo drugačna kot prej?
Veliko nosečnic pravi, da je spolnost med nosečnostjo drugačna kot prej in da so tudi občutki med spolnim odnosom drugačni. Nekatere nosečnice začutijo povečano spolno željo. Zaradi povečane prekrvavitve med nosečnostjo je tudi nožnica bolj prekrvavljena, povečana je tudi vlažnost, kar povzroči še dodatno ugodje.
Vendar mnoge ženske občutijo ravno obratno in pravijo, da so med nosečnostjo izgubile željo po ljubljenju. Zaradi povečane prekrvljenosti se nekaterim zdi, da jim njihove rahlo otečene genitalije dajejo neprijeten občutek teže. Nekatere imajo trebušne krče med ali takoj po spolnem odnosu in občutek, da bodo otroka zgubile prezgodaj. Velikokrat je v ozadju podzavesten strah, da s tem škodujejo svojemu otroku in da se intimnost v nosečnosti ne spodobi.
Tudi dojke med nosečnostjo postanejo bolj občutljive, kar nekatere nosečnice še dodatno vzburi, druge pa, zaradi povečane občutljivosti, ne prenesejo nikakršnih dotikov. Edina res pravo zadovoljstvo, ki pomembno prispeva k radostni in zadovoljujoči spolnosti v nosečnosti je samopodoba pričakujoče mamice in sprejetost s strani partnerja. Le tako se nosečnica popolnoma sprosti in premaga marsikateri strah.
Je normalno, da si nekatere ženske med nosečnostjo seksa sploh ne želijo?
Zaradi različnih nosečniških tegob, kot so slabost, utrujenost in muhasta čustvena stanja, nekatere nosečnice popolnoma izgubijo željo po spolnosti. Večinoma se poželenje vsaj delno povrne po prvem trimesečju nosečnosti, ko se najhujše težave umirijo. V zadnjem delu nosečnosti pa spolno poželenje spet usahne zaradi skrbi pred porodom in prihodom novega družinskega člana. Poleg tega se mnoge nosečnice zaradi povečane telesne teže in velikega trebuha ne počutijo preveč privlačne. So pa tudi tiste druge, ki trdijo, da se niso nikoli počutile bolj zapeljive kot ravno med nosečnostjo.
Položaji med spolnostjo
V nosečnosti se je treba med spolnimi odnosi tudi malce znajti, da najdemo najbolj udobne položaje. Ko raste nosečniški trebušček, je lahko spolni odnos malce težji, nekaterim spolnim položajem pa se moramo za nekaj časa tudi odpovedati. Misijonarski položaj, ni najbolj primeren-saj se je treba močnemu pritisku na trebuh izogibati.
Težave po spolnem odnosu
Če po spolnem odnosu čutite hude bolečine, ki ne pojenjajo, pokličite zdravnika. Takoj poiščite zdravniško pomoč, če po spolnem odnosu močneje zakrvavite. V vsakem primeru se glede spolnosti v nosečnosti najprej pogovorite z zdravnikom. Če vam odsvetuje spolne odnose, se natančno pozanimajte ali se morate izogibati penetraciji, orgazmu ali obojemu.
V novem priročniku, ki smo ga razvili v sodelovanju s portalom Nosečka, pišemo o vseh obveznih in dodatnih nosečniških pregledih, ki so na voljo tudi v DC Strah. Govorimo o nuhalni svetlini, predrojstvenih preiskavah in testiranjih, ultrazvočnih pregledih, … Natisnete si lahko tudi koledarček vseh pregledov.
Priročnik si lahko prenesete na tej povezavi.