Menopavza in srčno-žilna ogroženost

Kako se spreminja  ogroženost ženske za resne zaplete pred in po menopavzi?

Koliko se srčno-žilna ogroženost žensk po menopavzi poveča? Verjetno je najslabše v primeru prezgodnje menopavze?

Znano je, da je ženska pretežni del svojega življenja bolj varna pred srčno - žilnimi obolenji kot moški. Vendar to velja samo do nastopa menopavze, torej za vse obdobje reproduktivne dobe, ko ima ženska dovolj visok nivo spolnih hormonov estrogena in progesterona. Estrogen je zaščitni dejavnik srčno – žilnega sistema in ko nivo pade, se poveča nevarnost za zaplete. Starostno specifična incidenca kardiovaskularne bolezni se 2 do 6 krat poveča v menopavzi. Ravno tako seveda velja za stanje prezgodnje menopavze, torej nastopa mene pred 52. letom starosti, ki pomeni mejnik za naraven nastop tretjega življenjskega obdobja pri ženski. Le, da seveda pozni znaki staranja nastopijo pri relativno veliko mlajši ženski, kot sicer. Zato je obolevnost mlade ženske, ki nastopi meno lahko tudi do 10 let preje od naravnega nastopa, veliko bolj resna, če se ne zdravi ustrezno oziroma ne želi zdravljenja. Pozne posledice so ravno srčno – žilna obolenja in osteoporoza z zlomi.

Katere bolezni štejemo za srčno žilne bolezni?

Pod srčno žilne bolezni štejemo aterosklerozo žilja in njene klično povezane zaplete kot so: arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, angina pektoris, periferna arterijska okluzivna bolezen, miokardni – srčni infarkt, možganska kap, periferne tromboze.
Dodatni dejavniki, ki pospešujejo aterosklerozo in resno večajo možnosti za zaplete s strani srčno – žilnega sistema so kajenje, povečana telesna teža, diabetes, stres, genetski dejavniki. Taka ženska je ob nastopu mene še dodatno veliko bolj ogrožena, da v kratkem času lahko doživi katerega od zgoraj omenjenih zapletov. Že 6 mesecev po nastopu mene so sledljive spremembe krvnih maščob in prerazporeditev nabiranja maščobe v telesu.

Kakšna so aktualna stališča stroke glede HNZ v menopavzi, ali hormoni pomagajo ali škodujejo srcu, v katerih primerih velja eno in kdaj drugo?

Kadar ima ženska že srčno žilno bolezen, hormonov ne uporabljamo za sekundarno preventivo. Če pa je ženska zdrava in razmeroma kmalu po nastopu menopavze, pa je uvedba HNZ za ves srčno – žilni sistem dobrobit. Seveda ob upoštevanju vseh morebitnih kontraindikacij, ki bi žensko lahko ogrozile ob jemanju hormonov.

Ali so za ženske z znano srčno-žilno ogroženostjo priporočila drugačna? Potem, ko so rezultati WHI povzročili strah, naj bi pozneje strokovnjaki ocenili, da so bili rezultati zavajajoči, ker je šlo za večinoma za ženske, starejše od 60 let. Kakšna so torej aktualna stališča stroke?

Žensk, ki so v meni že veliko let in imajo že znake srčno žilne ogroženosti ko so na primer neurejena arterijska hipertenzija, začetni znaki angine pektoris, povišane maščobe v krvi, niso več primerne za nadomestno hormonsko terapijo. Velja priporočilo, da začnemo žensko zdraviti čimprej po nastopu menopavze. Dokazano je, da ima hormonska terapija pred 60. letom oziroma znotraj 10 let od nastopa menopavze zaščitni učinek na srčno – žilni sistem. Po tem obdobju pa je začetek zdravljenja povezan z znatno višjim tveganjem za resne zaplete kot so srčni infarkt s smrtnim izidom v prvih dveh letih zdravljenja. Na ta, nepravilen način so zdravili del žensk, ki so bile vključene v WHI študijo in vse starejše od 60 let. Zdravljenje je potekalo v Ameriki. V Evropi nikoli nismo imeli navade oziroma doktrine, pričeti s hormonsko nadomestno terapijo tako pozno, nasprotno, znanstveni izsledki, da moramo zdraviti žensko čimprej, so znani več kot 15 let. Nikoli tudi nismo zdravili žensk s primarno koronarno boleznijo.

Kaj je ob težavah v menopavzi pomembno svetovati ženskam in kako jim lahko pomaga ginekolog?

Kadar ima ženska hude ob - oziroma menopavzne težave, kot so navali vročine ponoči ali preko dneva, slabše spanje, slaba koncentracija, občutek, da so ji vsi odveč oziroma ne prenesejo okolice ali ljudi okoli sebe, menjajoče se razpoloženje, upad spolne sle, suha nožnica oziroma ponavljajoča se vnetja mehurja, je skrajni čas, da obišče ginekologa. Ta ji po skrbnem pregledu, po presoji tudi laboratorijske ocene stanja hormonov in klinične slike same ženske, lahko svetuje uvedbo nadomestne hormonske terapije kot zdravljenje za umiritev težav. Stanje ocenimo vsako leto in se sproti odločimo, ali terapijo še nadaljujemo.

Ob skrbno vodenem stanju posameznice je nadomestna hormonska terapija do 5 let popolnoma varna.