Zapleti v nosečnosti

Opis/Simptomi

Vzroki/Zdravljenje

Posledice

SPLAV

Splav pomeni zaključek nosečnosti pred dvaindvajsetim tednom nosečnosti.

Poznamo več vrst splavov: spontani, zadržani, snetno jajce, splav v teku, ponavljajoči se splav.

Najpogosteje splav nastane v začetku nosečnosti (v 80 odstotkih  do desetega tedna).

Vzroki so približno v 40 odstotkih v napaki dednega zapisa ploda. Pri oploditvi pride do nepravilnosti, ki običajno ni združljiva z življenjem. Takega splava ni moč preprečiti. Žensko, ki je splavila zaradi okužbe, je potrebno ustrezno zdraviti. 

Zdravo življenje brez uživanja substanc, ki bi lahko škodile plodu, ne pijete alkohola, ne kadite, ukvarjate se s športom, uživajte folno kislino, ki preprečuje razvoj določenih prirojenih  nepravilnosti ploda. 

V primeru splava, ki nastane zaradi prirojene nepravilnosti maternice (običajno gre za pregrado ali nepravilno obliko), pred ponovno zanositvijo svetujemo operativno popravo maternice.

Pri ponavljajočih splavih (vsaj trije), moramo pri paru opraviti genetske preiskave obeh. Izključiti moramo tudi redke bolezni pri materi (npr.antifosfolipidni sindrom) in jo ob ponovni zanositvi ustrezno zdraviti.

PREZGODNJI POROD

Porod pred 37. tednom nosečnosti. Predstavljajo približno 6 % vseh porodov.

Poznamo različne vrste prezgodnjega poroda: zelo zgodnji porod (od 24. do 32. tedna), ter porod od 32. do 37. tedna nosečnosti. 

Cervikoistmična insuficienca (popuščanje materničnega vratu) se začne s prezgodnjim odpiranjem materničnega ustja ali razpokom plodovih ovojev, ki vodita v porod.

Do zgodnjih porodov prihaja pri ženskah z vnetji plodovih ovojev ali sistemsko infekcijo nosečnice. Nosečnice s preeklampsijo, kroničnim visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ali z boleznijo vezivnih tkiv, lahko rodijo prezgodaj. Hude nepravilnosti ploda ali hud zaostanek v rasti vodi v jatrogeni prezgodnji porod.

Dvoplodne nosečnosti se večinoma končajo nekaj tednov pred predvidenim dnevom poroda.

Otroci, rojeni do tridesetega tedna, imajo manj možnosti za kakovostno preživetje brez posledic.

Večinoma so pljuča  nezrela. Nezrelost vodi v dihalno stisko in hude okužbe, ki lahko vodijo v kronične pljučne bolezni. Možen zaplet prezgodnjega poroda so lahko tudi možganske krvavitve  s  posledično motorično in senzorično prizadetostjo.

POMANJKANJE PLODOVNICE  

Manjša ali pomembno majhna količina plodovnice nastane zaradi npr. prezgodnjega odpiranja materničnega vratu in posledičnega razpoka ovojev z odtekanjem. Redko, a vendar odteka tekočina nekaj dni ali tednov po amniocentezi zaradi razpoka. Vzrok je večinoma vnetje. Plodovi, ki zaostajajo v rasti in imajo v maternici slabe pogoje za rast do konca, imajo poleg premajhne teže tudi malo plodovnice, kar vodi v nepravilen razvoj pljuč. Plodovnico ocenjujemo z ultrazvočnimi preiskavami in ginekološkim pregledom ter s posebnimi testi.   

Premalo plodovnice v prvem trimesečju vodijo v nepopravljive spremembe pljuč ter splav. V drugem trimesečju so lahko enako kot preje vzroki vnetje, prezgodnje odpiranje materničnega vratu z razpokom, invazivne preiskave. Premalo plodovnice opazimo tudi pri genetsko nepravilnem plodu in plodu, ki zaostaja v rasti. 

Nosečnico lahko hospitaliziramo in intenzivno nadziramo stanje ploda. Lahko pride do prezgodnjega poroda s posledicami pri otroku, opisanimi pri poglavju o prezgodnjem porodu. 

V prvem trimesečju stanje lahko privede do usodnih posledic in sproži se spontani splav.

Plod se lahko rodi prezgodaj za preživetje v drugem trimesečju. V tem primeru ne preživi. Pri zaostanku v rasti lahko v tretjem trimesečju zdravniki sprožijo prezgodnji porod z namenom rešiti plod. Vnetja zdravijo. Genetsko okvarjenega otroka ni moč zdraviti.

PREEKLAMPSIJA

Je zaplet povišanega krvnega tlaka, pojava beljakovin v urinu in zatekanja nosečnice. Nastane kot posledica nepravilno vraščene posteljice, arterijske kronične hipertenzije in kroničnih bolezni ledvic. Nastane pri nekaj odstotkih nosečnic.

Bolezen je pogostejša pri zelo mladih ali starejših nosečnicah, pomembna je tudi prekomerna prehranjenost in povišane maščobe v krvi. Družinska anamneza je tudi pomembna, saj imajo nosečnice zaplet pogosteje, če so ga imele tudi njihove matere. Zdravljenje poteka z zniževanjem krvnega tlaka, preprečevanjem zapletov zaradi slabšega delovanja ledvic in strogim nadzorom. Preeklampsija usahne po porodu.  

Po porodu preeklampsija po navadi izzveni brez trajnih posledic za žensko. Rojeni otroci imajo pogosteje dihalno stisko in posledice nedonošenosti, če morajo nosečnost prekiniti prezgodaj zaradi nevarnosti za preživetje nosečnice. Po porodu spremljamo krvni tlak porodnice ter delovanje organov  (jetra, ledvice).

GESTACIJSKI DIABETES

Pojav povišanega krvnega sladkorja, ki se pojavi v nosečnosti in ni posledica že morebiti prisotne sladkorne bolezni pred nosečnostjo.

Zdrav način življenja, s pravilno prehrano - šest obrokov, tri manjše in tri glavne s kontrolo glikemičnega indeksa hrane oziroma sladkorno dieto. Redno spremljanje krvnega sladkorja in tlaka ter urina. Poostreno ultrazvočno sledenje plodovega stanja in rasti ter morebitnih strukturnih nepravilnosti ploda kot posledica obolenja.

Fizična aktivnost po vsakem obroku zelo pomaga pri zniževanju glukoze v krvi.  

Slabo uravnavan  gestacijski diabetes  lahko privede do smrti ploda v maternici ali do nepravilne rasti, po navadi prevelike.  Pogosto pride zaradi velikega ploda (teža običajno preko 4000 g), do zastoja poroda in težko ekstrakcijo otroka.

PREDLEŽEČA POSTELJICA

Nepravilna lega posteljice, ki po 28. tednu nosečnosti še vedno prekriva maternično ustje. V nosečnosti (po navadi tretje trimesečje) pride do nenadne, lahko tudi obilne sveže krvavitve, ki je lahko usodna za plod, tudi nosečnica izgubi pomembno količino krvi. Poznamo popolno predležečo posteljico -placento previo totalis (posteljica popolnoma prekriva ustje maternice) in delno placento previo (posteljica le delno prekriva ustje maternice), marginalno placento previo (posteljica se nahaja blizu ustja, vendar ga ne prekriva) ter nizko ležečo posteljico oziroma nizko posteljico. Pri nenadnem luščenju pride do hude krvavitve pred ali med porodom.

Najbolj nevaren je  znak delnega luščenja, ki se kaže kot sveža krvavitev iz nožnice brez bolečin. V nekaterih primerih  nižje ležečo posteljico najdemo pri nosečnicah po carskem rezu ali po več posegih čiščenja maternice zaradi različnih vzrokov (abrazija).

Ultrazvočna preiskava v nosečnosti lahko natančno opredeli lego posteljice in tudi izstopišče popkovine. V primeru placente previe totalis se odločijo za dokončanje nosečnosti s carskim rezom. Po vaginalnih porodih z delno placento previo prihaja lahko do večjih krvavitev. Večja pogostnost take posteljice je pri starejših nosečnicah ali ženskah po več porodih, po predhodni poškodbi maternične sluznice, po carskem rezu ali  mnogoplodni nosečnosti.

IZVENMATERNIČNA NOSEČNOST

Je nosečnost, ki se razvije izven maternične votline, po navadi v jajcevodu. Po nekaj tednih se začne krvavitev, ki jo lahko spremljajo hude bolečine in je eno izmed najbolj nevarnih stanj v ginekologiji. Z rastjo oplojenega jajčeca se začne širiti jajcevod, ki lahko tudi poči.

Simptomi se največkrat pojavijo zgodaj v nosečnosti v obliki  hudih bolečin v spodnjem delu trebuha in kot vaginalna krvavitev. Pojavi se prizadetost nosečnice: vrtoglavica, omotičnost, bledoličnost, potenje in povišan srčni utrip, nezavest ali celo šok, ki nastane kot posledica obilne krvavitve.

Možnosti za izven maternično zanositev so večje, ko je ženska prebolela pretekla vnetja notranjih rodil, ima endometriozo ali je bila operirana na jajčnikih, jajcevodih  v maternici ali na črevesju.

Žensko s hudimi znaki splošne prizadetosti in vaginalno  krvavitvijo morajo nujno takoj operirati in po navadi odstranijo jajcevod s plodom. Včasih so nosečnice zaradi hude krvavitve in prepozne zdravniške pomoči podlegle zaradi izkrvavitve.

POPORODNA DEPRESIJA

Depresija ter nevrotične in psihotične depresije so spremembe čustvovanja, pojav nespečnosti, neješčnost, glavobol, izjemna utrujenost, strah, ali bo porodnica dobra mati. V hudih primerih lahko vodijo v poskus samomora. So dokaj pogoste, lažjo depresijo čuti 20 odstotkov porodnic, hude oblike so prisotne v 1-3 odstotkih vseh žensk po porodu.

Vzroki so številni: že morebitna psihiatrična bolezen pred nosečnostjo, neosrečujoči odnosi v družini ali med obema partnerjema, težave v službi, pritisk okolice, kako dobra mati bo porodnica.  Pomemben je celovit pristop do take porodnice. Med nosečnostjo imajo ginekologi možnost, da z vsako nosečnico izpolnijo poseben vprašalnik, ki lahko napove psihične težave po porodu in že pred porodom opozori osebje v porodnišnici in domače pouči, na kaj morajo biti pozorni domov. Usmeri jo k splošnemu zdravniku ali psihiatru z namenom zdraviti spremembe čustvovanja čimpreje.

Spregledana ali okolici premalo pomembna sprememba razpoloženja lahko vodi v samomor. Zato morajo tako domači kot zdravniki stanje nespečnosti, strahov, nezanimanja za otroka, blodenj in napadov panike ter strahu vzeti skrajno resno. Pomembno je vodenje pri psihiatru. Predpisana terapija temelji bodi na sedativih-hipnotikih za izboljšanje spanja, ki je ključnega pomena. Istočasno zdravljenje poteka tudi z antidepresivi. Ta zdravila niso nevarna za otroka, zato porodnica lahko doji. Namen preprečevanja posledic tudi kasneje je poostreno sledenje v naslednjih nosečnostih.