Varna uporaba ultrazvoka

Z vprašanjem varnosti diagnostičnega ultrazvoka v perinatologiji  oziroma učinkov na plod se vedno znova srečujemo pri uvedbi novih, tehnološko naprednejših aparatur ali pri pripravi odgovora na vprašanje bodočih staršev. ISUOG vsako leto eno izmed svojih tematik posveti sklopu varnosti, ponavljanju znanja že znanega in osveščanju zdravnikov, saj vemo, da tej temi ob vsakodnevnem preobsežnem delu ne posvetimo dovolj pozornosti. Namen vedno vnovičnega osveščanja nastaja zaradi treh dejstev: obseg kliničnih indikacij se širi, vedno več nosečnic je pregledanih in pri razvoju ultrazvočnih aparatov se razvijajo metode z novimi, akustično močnejšimi izhodnimi močmi ultrazvočnega valovanja.

Predavanje z naslovom DOPPLER: MOŽNI BIOLOŠKI UČINKI, je predstavila dr. Gail ter Haar iz Velike Britanije. Odločila sem se predstaviti njeno predavanje in ga razširiti tudi s priporočili, ki so trenutno veljavna s strani svetovne organizacije International Society of Ultrasound in Obstetric and Gynecology- ISUOG.
Smernice ISUOG-a o uporabi dopplerja v prvem trimesečju vsebujejo sledeča priporočila:

1.Pulzni doppler ne sme biti uporabljan rutinsko,

2.Pulzni doppler se diagnostično sme uporabljati pri celostni opredelitvi ploda za ocena tveganja za kromosomopatijo,

3.Termalni indeks-TI  pri nastavitvah v perinatologiji mora znašati na monitorju ultrazvočnega aparata manj kot 1 in čas izpostavitve pregleda mora biti najkrajši kot je možno: običajno znaša 5-10 min, ne sme presegati 60 min,

4.Če se plod preiskuje v namene raziskovanja, učenja ali usposabljanja mladih zdravnikov, veljajo enaka priporočila kot v točki 3. Priporočljivo je nosečnici ponuditi privolitev po pojasnilu.

5.V namene izobraževanja naj bi se vedno razpravljajo tudi o varnosti, načinih nastavitev in pomenu izhodne moči ter možnih bioloških učinkih dopplerja na plod.

6.Pri oceni pretoka v uterinih aterijah nosečnice v prvem trimesečju je malo verjetno, da so potrebna določila varnosti za plod, saj je le ta izven območja okna pregledovalnega pulznega vala.

Biološke spremembe nastanejo kot posledica interakcije ultrazvočnih valov z molekulami tkiva zarodka. Ali so ti efekti dovolj močni, da lahko povzročijo poškodbo in spremembe genov, celic ali DNK? Mehanizma neželenega delovanja pulznega dopplerja sta segrevanje in kavitacija. Tretji možni učinek ultrazvočnega valovanja so drugi mehanski učinki- radiacijske sile, ki povzročajo tokove v tekočinah in sopojave med mejami posameznih tkiv. Vplivi so dokazani in vitro, na živalskih modelih in z epidemiološkimi študijami pri človeku.