Za pacienta si je treba čas vzet'
Odločitev, da grem iz javnega sistema, je dozorela ravno zaradi dejstva, da ni bilo časa za pacientko do te mere, da bi me moje delo in poslanstvo osrečilo, paciente pa tudi ne.
Naši tuji kolegi si obremenjeni dvakrat manj in sicer:
A: na enoto dela imajo še enkrat ali dvakrat manjšo obremenitev, to pomeni manj pregledov na uro, boljšo kakovost za vse. To so normativi, ki jih naša vlada noče sprejeti. Drugje pa so prepoznani in sprejeti. Skratka, transparentnost.
B: za manjšo frekvenco in boljšo možnost medsebojnega dolgotrajnega zaupanja, ki temelji tudi na učenju, kako morajo pacienti skrbeti sami zase, so ljudje veliko bolj zavedni do sebe, bolj zdravi, zdravniki pa dva do desetkrat več plačani od nas v Sloveniji. Vsi skupaj imajo tudi boljše kazalnike zdravja, zadovoljstva in blaginje.
Zakaj?
Ker država ceni zdravnikovo delo, namenja večji del BDP zdravstvu, ki se napaja od tega denarja, pomembni akterji naše države pa ne ustvarjajo samo bančne luknje, ampak še jemljejo veliko skozi sito z ogromnimi luknjami, skozi katere odteka denar, namenjen pacientom.
ZAKAJ MORAMO TOREJ MI BITI KRIVI ZA VSE? Ker se vse življenje učimo? Ker zdravnice umiramo 10 let preje od žensk v kateremkoli drugem poklicu? Ker ti lasten otrok reče, spet skrbiš za tujce, zame pa nimaš časa? Ker enostavno ne znamo biti neodogovorni do vas? Vlada je.
Sprašujem se kdaj bo tega konec?
Moja odločitev je bila prava odločitev, saj se lahko svojim pacientkam bolj posvetim, z njimi poklepetam, jih izobražujem ter tako skupaj skrbimo za njihovo zdravje ♥
